Leto dni doma po šestih letih zapora v Rusiji: "Začeti sem moral znova"

Za nekdanjega ameriškega marinca Paula Whelana je bila vrnitev v življenje v ZDA po dolgih letih v ruskem zaporu "zanimiva izkušnja", ki pa ni minila brez izzivov. "Dobesedno sem moral začeti znova," je Whelan dejal v pogovoru za CNN ob prvi obletnici največje izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne, ki se je 1. avgusta lani odvila na letališču v Ankari.

"Ljudem, kot sem jaz, ki smo se po več letih zapora vrnili v domovino, je težko. Izgubili smo skoraj vse. Hiše ni več, avtomobilov ni več, službe ni več, tudi zdravstvenega zavarovanja ni več," je v pogovoru za CNN dejal Whelan.

Še vedno trpi za posttravmatsko stresno motnjo, ki se mu običajno "sproži" v hotelskih sobah. To pa zato, ker so ga leta 2018 med obiskom Moskve, kamo je odpotoval na poroko prijatelja, "nasilno aretirali" prav v hotelski sobi. Aretirali so ga na podlagi obtožb vohunjenja, zaradi česar je bil skoraj šest let v ruskem zaporu.

Vrnitev v domači Michigan po izmenjavi zapornikov je bila zahtevna, terjala je veliko prilagoditev. "Potreboval sem kar nekaj časa, da sem se spet počutil udobno, da sem se lahko sproščeno vozil po istih ulicah kot nekoč, šel v park ... skratka, počel stvari, ki sem včasih počel doma," je dejal.

Veliko breme zanj je to, da v enem letu, odkar se je vrnil v ZDA, še ni uspel najti zaposlitve. Kot pravi, nekatera podjetja ne želijo zaposliti ljudi, ki so bili v zaporu, ne glede na to, ali je šlo za neupravičeno pridržanje ali ne. Ob tem pa mora za službe tekmovati z ljudmi, ki v svojem življenjepisu nimajo skoraj šestletne luknje.

Whelan: Neupravičeno sem bil zaprt v Rusiji

"Ogromno ljudi ne razume, da sem bil neupravičeno zaprt. Podjetja te preprosto zavrnejo, ker to ne ustreza njihovim politikam oziroma postopkom zaposlovanja," je povedal za CNN.

Trenutno sodeluje z demokratskima kongresnicama Debbi Dingell in Haley Stevens pri pripravi zakona, "ki bi financiral zdravstveno, zobozdravstveno in psihološko oskrbo, ki jo tako imenovani Levinsonov zakon sicer predvideva, a za te storitve nikoli ni bilo zagotovljenega denarja".

Zato zaporniki, ki so bili neupravičeno zaprti, doslej niso prejemali nikakršnih nadomestil za tovrstno pomoč.

Levinsonov zakon bistveno opredeljuje ameriško politiko glede talcev in zapornikov, z dodatnimi amandmaji pa si prizadevajo povečati tudi podporo družinam ameriških talcev in neupravičeno pridržanih oseb.

Da bi razpravljali o teh vprašanjih, se želi Whelan srečati tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in zunanjim ministrom Marcom Rubiem.

Ohranja stike s svojimi sojetniki

Kot pravi, še vedno ohranja stike s sojetniki, ki so bili skupaj z njim zaprti v ruski kazenski koloniji v Mordoviji. Zapor IK-17 je zdaj zaprt in ga po njegovih navedbah ruske oblasti uporabljajo za ukrajinske vojne ujetnike. Whelanove sojetnike so po zaprtju zapora razselili po različnih krajih v Rusiji, kjer pa so razmere zanje še slabše.

"Hrana je slabša, kot smo jo imeli v IK-17. Rusija ima velike gospodarske težave. Tudi pazniki, ki jih je premalo, so zelo nezadovoljni," so mu dejali sojetniki. Ob tem naj bi jim ruske oblasti, pravi Whelan, ponudile tudi to, da se lahko rešijo zapora, če so se pripravljeni boriti v vojni proti Ukrajini.

Whelan je bil del izmenjave, v kateri sta bila izmenjana v Sloveniji prijeta ruska vohuna

Za obeležitev prve obletnice vrnitve iz ruskega zapora si je Whelan pripravil posebno steklenico škotskega viskija in cigaro.

V največji izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom po koncu hladne vojne, ki ga je spravila izza ruskih rešetk in domov, je bilo skupaj izmenjanjih 26 ljudi; v ZDA sta se takrat poleg Whelana vrnila še novinar Wall Street Journala Evan Gershkovich in rusko-ameriška novinarka Alsu Kurmaševa.

Del te zgodovinske izmenjave sta bila tudi ruska vohuna, Artem Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva, ki sta delovala v Sloveniji in so ju slovenske oblasti aretirale konec leta 2022 v skorajda filmski akciji. V Slovenijo sta prišla leta 2017 in sta se izdajala za argentinska državljana po imenih Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos.

Zaradi vohunstva in overitve lažne vsebine sta bila 31. julija 2024 pravnomočno obsojena na eno leto in sedem mesecev zapora ter na izgon iz države, kar je bila prva sodba v zgodovini Slovenije zaradi kaznivega dejanja vohunstva.

Kot smo poročali, ju je po letu in pol v slovenskem priporu ob vrnitvi v domovino na letališču pričakal sam ruski predsednik Vladimir Putin.

"Rad bi se vam zahvalil za zvestobo prisegi, dolžnosti in domovini, ki ni pozabila na vas!" je takrat dejal Putin, ki je zakonca Dulcev kasneje tudi odlikoval z redom za hrabrost.

Leto dni kasneje pa je znano tudi, kaj je ruska vohuna izdalo. Kot je pred kratkim razkril Wall Street Journal, se je njuna krinka začela podirati v začetku leta 2022, ko so slovenski obveščevalci razkrili, da se je družina Dulcev leta 2018 odpravila v Rusijo na ogled tekme svetovnega prvenstva med Argentino in Hrvaško.

Obisk nogometne tekme, na kateri se je družina lahko pomešala med trume argentinskih navijačev, je bila namreč perfektna krinka za to, da sta lahko ruska vohuna po mnogih letih na tujem spet obiskala svojo domovino in sorodnike, s katerimi zaradi vohunskega dela nista smela imeti stika, saj ju prav nič ni smelo povezovati z Rusijo.

Kot je poročal Wall Street Journal, pa sta ruska vohuna pri načrtovanju poti v Rusijo naredila usodno napako, saj tja nista potovala z argentinskimi potnimi listi, temveč z ruskimi diplomatskimi potnimi listi z njunima pravima imenoma.

Ko so to odkrili slovenski obveščevalci, sta takoj postala glavna osumljenca prvega obveščevalca v državi Joška Kadivnika, ki je za iskanje, kdo sta ruska vohuna v Slovenija, oblikoval posebno ekipo sodelavcev, v kateri vsi niti niso vedeli vsega. To je bila nameč stogo tajna operacija.

Kot smo poročali, je spomladi 2022, kmalu po ruski invaziji na Ukrajini, Kadivnik odpotoval v London, kjer mu je šef britanske obveščevalne agencije MI6 dejal, da da v Sloveniji globoko pod krinko delujeta ruska vohuna.

Po tem je Sova začela iskati, kdo sta. Prečesavali so podatke in potovalne evidence za vsakogar, ki bi bil lahko sumljiv. Ko pa so ugotovili, da sta leta 2018 pod njunima pravima imenoma obiskala nogometno tekmo v Rusiji skupaj z njunima mladoletnima otrokoma, ki sta potovala kot argentinska državljana, pa so našli svoja glavna osumljenca.

Skupaj s podatki drugih obveščevalnih služb, med drugim tudi Cie in MI6, so več mesecev nadzorovali njuno početje, njuno rutino, prečesavali so njune bančne transakcije in načrtovali, kako bi ju "zasačili s prsti v marmeladi".

V njuni hiši v Črnučah sta bila aretirana decembra 2022, pridržali so ju, nato tudi priprli. Po pravnomočni sodbi 31. julija lani na ljubljanskem sodišču pa sta bila nato dan kasneje poslana v domovino v sklopu največje izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne.